Vsak od nas ima svoje poslanstvo ali, kot je zapisal Paulo Coelho v Alkimistu, osebno legendo. Jaz svojega poslanstva nisem odkrila do svojih poznih tridesetih let.
Leta 2011 bi vsak zunanji opazovalec sklenil, da sem imela vse: družino, kariero, zdravje, dom… Zakaj sem se potem počutila vse bolj prazna znotraj? Dosegla sem vse, kar se je od mene pričakovalo in vendar sem se počutila kot največja zguba.
Bila sem žena, partnerka, zaposlena, mati, hčerka, sestra, prijateljica, bila sem VSE, imela sem VSE, a vseeno sem bila NIČ.
Takrat se je zalomilo, moj svet se je zrušil na tisoče koščkov. In v letu 2012 sem se odločila, da teh koščkov ne bom pobrala in jih do konca življenja lepila skupaj, raje sem jih zažgala. Odločila sem se, da zgradim nove temelje, nov svet, novo Jano. Leta 2016 sem dala odpoved v “zagotovljeni” službi, kjer bi bila preskrbljena do smrti, in se odpravila v neznano. Prestrašena, rahlo panična, zgubljena… “Korak za korakom”, sem si rekla. In naredila sem prvega in drugega in…iz organizatorke dogodkov sem se prelevila v umetnico, joga učiteljico in raziskovalko življenja.